Kratki vodič: Samopomoč ob lažji akutni poškodbi sklepa ali mišice.

Verjetno med nami ni osebe, ki ni bila pri športni ali kakšni drugi aktivnosti lažje poškodovana. Če se gibamo in se športno udejstvujemo, obstaja velika verjetnost, da bomo ali smo doživeli lažjo poškodbo sklepa, mišice ali kakšno prasko. Poškodbe so del športnih aktivnostih. Nekatere poškodbe lahko preprečimo, na nekatere poškodbe pa žal ne moremo vplivati. Takrat, ko pa pride do lažje poškodbe, pa je dobro vedeti kaj lahko storimo sami in kako si lahko pomagamo brez, da obiščemo zdravnika ali fizioterapevta. Predstavljam vam kratek vodič, ki temelji na mojih večletnih izkušnjah s področja športnih poškodb. Vodič je informativne narave in ne zajema vseh potencialnih scenarijev. Zavedati se moramo, da je vsaka poškodba individualna in temu primerno tudi zdravljenje poškodbe. 

“V primeru poškodbe igralca na tekmi, je potrebno takoj oceniti stanje in primerno ukrepati.” →

LAŽJE POŠKODBE PRI ŠPORTNI AKTIVNOSTI

Poškodbe pri športnih aktivnostih so zelo različne, nekatere poškodbe so povezane z specifično obliko športa, večina lažjih športnih poškodb pa si je v osnovi zelo podobnih. Lažje poškodbe lahko v grobi osnovi razdelimo na zvine, obtolčenine in natege mehkih tkiv (mišične in tetivne ovojnice, vezivno tkivo). Vsem poškodbam pa je skupna v večjem ali manjšem obsegu deformacija vezivnega tkiva, ožilja, živcev in limfnega sistema.

poškodba-igralca (1)

ZVINI 

Zvini predstavljajo najpogostejšo obliko sklepnih poškodb. Do zvina pride, ko sila gibanja prekorači zmožnost fiziološke gibljivosti sklepa, kar pomeni, da med dvema kostema v sklepu pride do majhnega razmika. Posledično se sklepna ovojnica, vezivno tkivo, kite in ligamenti poškodujejo.

Lažji zvin lahko prepoznamo po prisotnosti bolečine ob gibanju, manjši oteklini in občutljivosti sklepa ter obsklepnega tkiva na dotik. Za lažji zvin je značilno, da oteklina nastane čez nekaj ur ali čez noč. Za te vrste zvina ni potrebno iskati pomoči zdravnika ali fizioterapevta, saj se strukture v sklepu le začasno “raztegnejo”, ne pride pa do večje poškodbe ali deformacije ovojnic, vezivnega tkiva ali ligamentov.

Zmeren zvin prepoznamo po prisotnosti bolečin pri gibanju ali ko se opremo na stopalo in po občutku nestabilnosti v sklepu. Oteklina je lahko prisotna v večjem obsegu, ni pa nujno. Značilnost zmernega zvina je prisotnost otekline v minuti po poškodbi. V primeru zmernega zvina priporočam, da obiščete fizioterapevta, manualnega terapevta ali kineziologa, zdravniška pomoč pa v večini primerov po mojem mnenju ni potrebna.

Težji zvin se izraža kot zelo intenzivno boleč sklep, opora na stopalo in gibanje v sklepu sta omejeni in zelo boleči. Značilnost težjega zvina je oteklina, ki se pojavi skoraj takoj po poškodbi, velikokrat se pojavi modrica. Pri težjem zvinu je potrebna takojšnja zdravniška pomoč in diagnostika, predvsem v primeru suma na zlom, odlom ali pok katere izmed kostnih struktur.

OBTOLČENINE

Obtolčenine nastanejo zaradi udarca v sklep ali mišico. Simptomatika je odvisna od jakosti in mesta udarca. Za obtolčenino je značilna bolečina in oteklina – intenzivnost obeh je odvisna od jakosti udarca in mesta, kjer je prišlo do obtolčenine. Pri obtolčeninah pride do deformacije vezivnega tkiva, mišic, ožilja, limfe in živcev. Deformacija je odvisna od jakosti udarca in predela telesa. 

Lažje obtolčenine lahko prepoznamo kot blago bolečino pri gibanju in dotiku v predelu udarca. Oteklina ni prisotna na površini (v manjšem obsegu je prisotna globje v tkivu). Intenzivnost bolečine pri gibanju je minimalna. Telesne strukture so minimalno deformirane. Pomoč zdravnika ali zdravstvenih delavcev ni potrebna.

Zmerne obtolčenine prepoznamo kot intenzivnejšo obliko bolečine, ki je prisotna pri gibanju, pojavi se lahko tudi okorelost mišice. Prisotnost otekline lahko opazimo nekaj ur ali celo nekaj dni po poškodbi, velikokrat se oteklina počasi razlije po tkivu in podkožju, kjer se sčasoma obarva (rumeno, zeleno). Pri zmernih obtolčeninah je tkivo deformirano; predvsem mehko tkivne strukture, žilice, limfne žile in živčni končiči. V primeru take vrste obtolčenine svetujem zdravniško pomoč ali pomoč fizioterapevta. Predvsem v primeru obtolčenine in prisotnosti hematoma trebušne stene, prsnega koša ali glave svetujem takojšnjo zdravniško pomoč in pregled. 

Težje obtolčenine prepoznamo kot hujše poškodbe telesnih struktur. Pri težjih obtolčeninah se takoj pojavi hematom (modrica), bolečine so intenzivne in funkcija gibal je zelo omejena. V takšnih primerih svetujem takojšnjo zdravniško pomoč na urgentnem oddelku.

NATEGI 

Nategi mehkih tkivnih struktur nimajo težjih posledic ali simptomov. Že ime pove, da gre za nateg (kite, mišične ovojnice…) telesne strukture, pri kateri ne pride do večjih sprememb. Pri nategu se v manjšem obsegu poškodujejo manjše žilice in živčni končiči. Velikokrat se pojavijo pri sunkovitih gibih, predvsem pri odrivu, šprintu ali pristanku. Mišične skupine, ki so tipično nagnjene k nategu so: hamstringi (zadnje stegenjske mišice), gastrocnimusi (meča), adduktorji (primikalne kolka). Simptomi so blažja okorelost, bolečina ob obremenitvi mišice, ki pa ne onemogoča nadaljevanja športne aktivnosti, oteklina ni prisotna. Pri nategih mišice ali mehkih struktur ni potrebna pomoč zdravnika ali zdravstvenega delavca. 

OSNOVE OBNOVITVENIH SPOSOBNOSTI ČLOVEŠKEGA ORGANIZMA

Ideja, ki jo želim deliti z vami je ta, da človeško telo ni stroj. Človeško telo si lahko mogoče predstavljamo, da deluje kot stroj, ampak ko gre za osnovne biološke procese, pa se podobnost s strojem konča. Človeški organizem raste, se nenehno razvija, obnavlja in to brez pomoči delov, ki jih lahko naročiš preko spletne trgovine. Dobro je razumeti, da se bo vsaka lažja poškodba zacelila sama brez zunanje pomoči. Kar pa lahko sami naredimo je pa to, da ne zaviramo procesov celjenja, ki začnejo potekati nekaj trenutkov po poškodbi.  

Celjenje oziroma zdravljenje poškodovanega dela telesa v grobem delimo na tri faze: 

  • fazo vnetja, ki nastopi nekaj trenutkov po poškodbi in lahko traja 7 dni,
  • rast tkiva, ki nastopi v času vnetja 3-4 dan in v povprečju traja do 21. dneva po poškodbi,
  • ponovno oblikovanje, ki se prične okoli 20. dneva po poškodbi in lahko traja tudi do 2 leti (dolžina oblikovanja tkiva je odvisna od obsega poškodbe in mesta poškodbe).

ABC OSKRBA IN ZDRAVLJENJE POŠKODBE

Za oskrbo in zdravljenje poškodb je že nekaj časa uveljavljen protokol PRICES, vendar ima po mojih izkušnjah in sodobni strokovni literaturi nekaj ključnih pomanjkljivosti.  Ta protokol je v našem okolju in v svetu rekreativnega športa uveljavljen nekaj desetletji, večina rekreativcev ali profesionalcev se je z tem protokolom že srečala v preteklosti, zato je toliko težje to staro prakso zavreči in verjeti popolnoma novim smernicam oskrbe in zdravljenju lažjih akutnih poškodb. 

Protokol PRICES bom opisal in ga modificiral z sodobnimi smernicami in mojimi večletnimi izkušnjami v vrhunskem športu.

Angleški akronim PRICES pomeni:

  • Protection (zaščita poškodovanega področja),
  • Rest (počitek),
  • Ice (hlajenje),
  • Compression (kompresija, ki jo navadno dosežemo z elastičnimi (kompresijskimi) povoji),
  • Elevation (dvig poškodovanega dela nad nivo srca, s čimer dosežemo odplavljanje presnovnih produktov in zmanjšanje otekline),
  • Support (podpora, ki vključuje uporabo zdravil).
poškodba kolena in hlajenje

PROTECTION Zaščita. Strinjam se, da je v nekaterih primerih potrebno poškodovano področje zaščititi, ne pa v vseh. V primeru lažjega ali zmernega zvina sklepa med tekmovanjem, kjer tekmovalec želi ali mora nadaljevati s tekmovanjem, poškodovano območje zaščitimo z bandažiranjem. V drugih zgoraj omenjenih primerih bandažiranje nima smisla in ne prispeva posebno k mehanski zaščiti poškodovanega področja. Če pride do poškodbe izven tekmovanja, naj bo to zvin, udarnina ali nateg, bandažiranja ne priporočam, v takem primeru raje prenehajte z športno aktivnostjo in pričnite z oskrbo poškodovanega dela.

REST – Počitek naj bo karseda kratek, posledica daljšega mirovanja je prekomerna rast vezivnega tkiva, daljši čas celjenja, nepopolna obnova mišično-vezivnih vlaken, izguba funkcije in tvorba brazgotine znotraj mišice. Tvorba brazgotine je neizbežna, saj telo vsako poškodbo z pomočjo pridnih celic zakrpa, te celice pa v primeru počitka mišic celice zakrpajo poškodbo z brazgotino, ki nima pravilne smeri vlaken. Le v primeru gibanja mišice in vezivnega tkiva celice, ki krpajo poškodbo, vedo v kateri smeri se mišica giba in v tisti smeri tvorijo “funkcionalno brazgotino” oziroma vlakna.

ICE – Uporaba ledu v prvih 24ih urah pripomore k zmanjšanju bolečine in mišičnega spazma s tem, da zavira komuniciranje bolečinskih signalov v možgane. Ima pa uporaba ledu in agresivnega hlajenja drug stranski učinek, saj zavira proces celjenja in celičnega metabolizma. To pomeni, da zavira potek akutnega vnetja, celično presnovo in ovira otekanje in prenos medcelične tekočine zaradi podhladitve limfnega obtoka. Uporabo ledu priporočam v prvih 24 urah po poškodbi, v primeru intenzivnejše bolečine. Led ali hladno oblogo aplicirajte nekajkrat dnevno za maksimalno obdobje 15 do 20 minut. Led ali hladno oblogo vedno ovijte z krpo ali brisačo, saj s tem preprečite poškodbo kože in podkožja.

COMPRESSION – Kompresija onemogoča širjenje otekline, istočasno pa v fazi celjenja otežuje pretok limfe, medceličnine in krvi. Uporabo kompresije ne priporočam, če pa se že uporabi, pa priporočam uporabo kompresije v prvih 5 urah po poškodbi. Povijanje naj ne bo premočno. Če se bolečina poveča, ko imate ud ali sklep povit, takoj odstranite povoj, saj je prisotnost povečane bolečine znak, da je povoj pretesen. Povijajte  nekaj centimetrov pod poškodbo, preko poškodbe in proti srcu, del pod poškodbo naj bo malenkost tesnejši in z napredovanjem višje proti srcu naj bo povijanje vedno manj tesno.

ELEVATION – Dvig poškodovanega dela nad nivo srca naj bo zmeren, 5 centimetrov bo dovolj. Pomembno je, da je poškodovan ud v podaljšanem oziroma raztegnjenem položaju, saj s tem zagotovimo dobro izhodišče za zgodnjo zdravljenje. V dvignjenem položaju je priporočeno gibanje v mejah gibljivosti in bolečine. 

SUPPORT – Podpora z uporabo zdravil. V strokovni literaturi so mnenja deljena, uporaba steroidnih in nesteroidnih protivnetnih zdravil in analgetikov povzroča več stranskih učinkov kot koristi. Nekateri pa zagovarjajo prednost manjše intenzivnosti bolečine in domnevno manjšega vnetja. Osebno svetujem, da v primeru večjih bolečin poskusite bolečino omiliti z hlajenjem, ki sem ga opisal zgoraj. V primeru, da bolečina ne izveni, lahko uporabite protibolečinsko zdravilo ob posvetu z zdravnikom ali lekarniškim delavcem. Uporabo steroidnih ali nesteroidnih protivnetnih zdravil iz lastnih izkušenj odsvetujem.


ABC oskrba v nekaj stavkih:

  • aktivni počitek in razbremenitev,
  • dvig uda nad nivo srca in v funkcionalen položaj,
  • izogibanje protibolečinskim in protivnetnim zdravilom (če je le mogoče),
  • zgodnje gibanje in manjše obremenjevanje znotraj varnih in nebolečih meja,
  • agresivno in daljše ohlajevanje ni priporočljivo.

 

VRNITEV K AKTIVNOSTI

Osnovna načela obravnave poškodbe od 3. pa do 21. dneva po poškodbi obsegajo:

  • vadba za vzdržljivost mišic z relativno nizkimi obremenitvami,
  • vzdržljivostna (aerobna) vadba,
  • proprioceptivna vadba (npr. vaje s pomočjo desk za ravnotežje, velikih napihljivih žog,..),
  • podpora celjenju in doseganju učinkovite funkcije poškodovanega dela telesa je lahko vključitev različnih fizioterapevtskih postopkov,
  • vadba za gibljivost sklepov.

V primeru lažjih in zmernih poškodb se popoln obseg gibljivosti pridobi med 14. in 21. dnem po poškodbi. Če omejitev gibljivosti vztraja po 21. dneh, priporočam, da se posvetujete z zdravnikom ali fizioterapevtom. 

V primeru, da po 21. dnevu oteklina ni več prisotna in je povrnjena popolna gibljivost poškodovanega dela telesa, lahko pričnemo intenzivnejšimi oblikami telesne aktivnosti in vadbe:

  • specifična vadba, ki je prilagojena športni dejavnosti,
  • vadba, ki bo spodbujala hitrejšo mišično krčenje in kvaliteto izvedbe giba,
  • ohraniti ali povečati mišično moč in obseg gibljivosti znotraj fizioloških meja.

Najpomembnejši cilj zadnjega obdobja rehabilitacije je ponovna polna vrnitev k športni aktivnosti oziroma športu. Najprimernejšega časa ali recepta kdaj se lahko popolnoma vrnete k športu, ni. Prav to je največja dilema vsakega zdravstvenega delavca. V primeru lažje in srednje težke poškodbe priporočam postopno vračanje v šport od 21. dneva dalje.